Pomembnejši borzni trgi so v zadnjem tednu beležili neenotno rast. Med tek, ko so ameriške borze beležile pozitivno rast, so evropske borze izgubljale. Prav tako se je močno pocenila nafta. Nafta vrste Brent se je v zadnjem tednu pocenila za 10 odstotkov. Ena glavnih novic na borznih trgih pa je bil padec tečaja evra, ki se je približal pariteti z ameriškim dolarjem in je tudi manj vreden od švicarskega franka.
Ena najpomembnejših novic zadnjih dni je padec tečaja EUR / USD na najnižjo raven v zadnjih 20 letih (1,0089 v času pisanja). Razlogov za tovrstno gibanje je več. Prvi in glavni je nedvomno status varnega pristana, ki ga ima ameriški dolar in se v dolarske naložbe ob negativnih obetih zatečejo vlagatelji. Drugi razlog gre iskati v počasnem ukrepanju Evropske centralne banke (ECB) v primerjavi z ameriškim Federal Reserve (Fed). Šele na julijskem zasedanju se pričakuje prvi dvig ključne obrestne mere ECB v več letih, pri čemer se premik obrestne mere v pozitivno območje obeta šele jeseni.
Tečaj evra trenutno ob vsem odraža tudi slabe obete za evropsko gospodarstvo, ki se recesiji v letu 2022 po mnenju analitikov ne more več izogniti. Na slabo stanje evropskega gospodarstva kaže tudi zadnji podatek iz Nemčije, ki je prvič po letu 1991 beležila trgovinski primanjkljaj. Glavna razloga sta visoki stroški energentov ter prekinitve v dobavnih verigah, ki smo jim bili priča. Padanje vrednosti evra bi sicer lahko še okrepilo inflacijo v državah Evropske unije, ki jo v glavnem ženejo podražitve energentov, hrane in drugih surovin, ki se na globalnem trgu pretežno kupujejo v ameriških dolarjih. Prav to dejstvo bi lahko razložilo, zakaj evro upada oziroma predvsem zakaj se dolar krepi.
Analitiki menijo, da bi lahko tečaj EUR / USD dosegel raven 0,95. Analitiki Deutsche Bank pravijo, da bomo ta tečaj videli v kolikor EU in ZDA v tretjem četrtletju padeta v še globljo recesijo. George Saravelos iz FX Research pa je za CNBC dejal, da bi lahko v prihodnje v primeru recesije v ZDA premiki valutnega para postali še bolj izraziti, saj bodo vlagatelji v iskanju varnega zatočišča kupovali še več ameriških dolarjev.
Zadnji teden je poskrbel za rast pomembnejših borznih indeksov v ZDA ter mešano trgovanje na evropskih borzah. Ameriške borze so v zadnjem tednu beležile 4 zaporedne dneve rasti, s čimer se je vrednost indeksa S&P 500 zvišala do 3.900 točk in se indeks nahaja manj kot 20 odstotkov od rekorda.
Sedaj vlagatelji pogledujejo proti prihodnjemu tednu, v katerem se bo pričela objava poslovnih rezultatov ameriških podjetij za drugo letošnje četrtletje. Sezono bodo odprli JPMorgan Chase & Co, Morgan Stanley, Citigroup Inc in Wells Fargo & Co. Vlagatelji pričakujejo da so podjetja iz indeksa S&P 500 beležila 4,1-odstotno rast prihodkov, kar bi bila najnižja rast od zadnjega četrtletja leta 2020. Veliko pozornosti pa bo namenjene napovedim prihodnjega poslovanja.
Investiranje med krizo: za ene tveganje, za druge priložnost
Do gospodarskih kriz, recesij ali depresij pride zaradi nesorazmerij na trgu, ki se na tak način izravnajo. Krize niso nič nenavadnega – so del naravnega cikla in že pri analizi prejšnjega stoletja lahko identificiramo približno 20 različnih kriz, brez upoštevanja geopolitičnih dogodkov, vojn in terorističnih napadov, ki so povzročili nenaden padec trgov ali pa nenazadnje pandemije, kot smo ji bili priča pred dvema letoma.
V prvi vrsti bi moral vsak vlagatelj že na začetku poskrbeti za strukturo portfelja, ki ne bi bila preveč izpostavljena tveganjem oz. sestavljena le iz delnic. Pri ustreznih razmerjih ta vključuje delnice, obveznice, denar, surovine, kriptovalute in ostalo; te vrste naložb seveda morajo imeti med seboj ustrezna razmerja z upoštevanjem profila tveganja vlagatelja, želene ročnosti in njegovih potreb po likvidnosti. Pri ustrezni strukturi naložbenega portfelja vlagatelji tudi med krizo ne utrpijo tako visokih izgub kot splošni trg. Temu smo bili priča tudi med zadnjo finančno krizo, ko so slovenski vlagatelji zaradi neustreznega razmerja med naložbenimi tipi utrpeli višje padce, kot vlagatelji na razvitih trgih.
Ko večina vlagateljev paničari in prodaja naložbe, tisti z racionalnim pogledom na dogajanje vidijo nizke tečaje kot nakupno priložnost. Kupovanje od nekoga, ki prodaja za vsako ceno zaradi panike, je kot kupovanje na razprodajah. Strah po navadi tečaje delnic zniža krepko pod fundamentalno vrednost posameznega podjetja – še vedno so potrebne analize, če je padec posledica strahu ali samega poslovanja – nato pa se tečaji vrnejo na pričakovane nivoje. Pri analiziranju čisto vseh kriz se je do zdaj izkazalo, da je strah večine vlagateljev predstavljal življenjsko priložnost za peščico tistih, ki so videli pravo vrednost podjetij.
