Tudi tokratni teden se je na trgih končal s padci pomembnejših borznih indeksov. Glavni novici tedna sta bili inflacija v ZDA ter pariteta valutnega križa EUR / USD. Prav tako se je v ZDA pričela sezona objav poslovnih rezultatov za drugo četrtletje.
| Vrednost 15.7.2022 | Tedenska sprememba | |
| Dow Jones IA | 30.630,17 | -2,40% |
| NASDAQ | 11.251,19 | -3,19% |
| S&P 500 | 3.790,38 | -2,88% |
| FTSE 100 | 7.085,99 | -1,52% |
| DAX | 12.699,03 | -1,21% |
| Nikkei 225 | 26.788,47 | 1,02% |
| Shanghai Composite | 3.228,06 | -3,81% |
| Crobex | 1.943,93 | -2,47% |
| Belex 15 | 858,19 | 1,95% |
| SBI TOP | 1.138,47 | 1,02% |
| MBI 10 | 5.753,65 | -0,86% |
| Nafta Brent | 99,65 | -4,30% |
| Zlato | 1.702,21 | -1,90% |
| Bitcoin EUR | 20.766,45 | -3,87% |
| Ethereum EUR | 1.214,10 | -1,31% |
Sredi tedna smo prvič od novembra 2002 doživeli pariteto pri valutnem križu EUR / USD. Kaj to za nas pomeni? Pomeni, da je sedaj odprta pot do tečaja 0,985 ali pa celo do tečaja 0,95. To je po eni strani dobro za evropske izvoznike, saj so njihovi proizvodi postali bolj ugodni. Je pa to istočasno slabo za evropsko gospodarstvo, kot celoto, saj to pomeni da bomo v tujini kupovali dražje. Še posebej se bo to odrazilo v cenah energentov za evropske porabnike, saj so denominirane v USD, pri čemer lahko pričakujemo dodaten pritisk na višino stopnje inflacije. Ravno inflacija pa je tista, ki predstavlja veliko nevarnost za svetovno gospodarstvo ter proti čemur se sedaj “borijo” pomembnejše centralne banke.
Zadnji podatek iz ZDA o višini inflacije v mesecu juniju je negativno presenetil, saj je le-ta znašala 9,1 odstotka, kar je najvišje po letu 1971. Največ so k inflaciji prispevali všiji stroški energentov. Čeprav so se cene nafte v zadnjih tednih močno znižale, se še vedno nahajajo okoli 30 odstotkov nad vrednostjo iz začetka leta. Analitiki menijo, da bo ameriški Federal Reserve (Fed) na julijskem zasedanju primoran zvišati ključno obrestno za celo odstotno točko na 2,75 odstotka. Na zadnjem zasedanju so v centralni banki ključno obrestno mero zvišali za 0,75 odstotka. Po drugi strani pa ECB šele pričenja z zaostrovanjem monetarne politike. Prihodnji teden bodo pri centralni banki postregli s prvim višanjem ključne obrestne mere po letu 2011; obrestna mera ECB se nahaja na minus 0,5 odstotne točke. Analitiki so sicer kritični zaradi počasnega ukrepanja centralne banke ter se vrstijo pozivi k bolj odločnemu ukrepanju.
V ZDA pa se je pričela nova sezona objav poslovnih rezultatov za drugo letošnje četrtletje. Tradicionalno so sezono objav začele banke. Vlagatelji so pričakovali solidno rast dobičkov bank, saj so ravno banke tiste, ki imajo korist od višjih obrestnih mer. Vendar sta tako JP Morgan Chase, kot tudi Wells Fargo razočarali vlagatelje. Kot glavna razloga sta banki navedli večanje rezerv za primer naraščanja slabih posojil. Zaradi hitre rasti ključnih obrestnih mer se sorazmerno s tem višajo tudi obroki posojilojemalcev. Vlagatelje je razočarala tudi investicijska banka Morgan Stanley.
Prihodnji teden bo v znamenju nadaljevanja objav poslovnih rezultatov ter zasedanja ECB, kateremu bodo vlagatelji posvetili največ pozornosti.
