Kako pogosto prilagajati varčevanje? - SmartMoney News

Kako pogosto prilagajati varčevanje?

Eno izmed najpomembnejših pravil, ki si ga velja zapomniti in ga vedno poudarjam, je: »Skoraj vsak vlagatelj, ki je na delniškem trgu prisoten vsaj 10 let, bo v vmesnem času utrpel najmanj en padec v višini okoli 50 odstotkov. Od padca do nadaljevanja rasti v povprečju mine eno leto.«

Drugo pravilo, ki naj ga upoštevajo periodični varčevalci, pa je dejstvo, da negativni donosi na začetku varčevalne poti zaradi metode povprečnega stroška močno izboljšajo končni rezultat. In če imate pred sabo še vsaj 10 let varčevanja, so padci v prvi tretjini celotnega obdobja priporočljivi, ne glede na to, kako čudno se to sliši. Če so padci za dolgoročne varčevalce v prvi tretjini varčevanja priporočljivi, pa se morate tem izogniti v zadnji tretjini. Varčevanje naj bo sestavljeno tako, da boste v prvi tretjini celotnega obdobja akumulirali premoženje, v drugi se boste ukvarjali z maksimizacijo donosov, v zadnji pa se pomikali proti vedno bolj varni strukturi, da vas tudi morebitna kriza ne bi prizadela.

Zagovarjam stališče, da je v prvi tretjini varčevanja nesmiselno pogosto gledati, kaj se z naložbo dogaja (če varčujete v standardnih skladih), kaj šele prilagajati jo. Namreč dogajanje danes, ko se sredstva le akumulirajo, ne bo imelo opaznega vpliva na končni rezultat. V primeru pojava krize pa bi bilo bolj priporočljivo, da mesečni znesek, ki ga namenite za varčevanje, še povečate. Postanite pozornejši na dogajanje nekje okoli 7. ali 8. leta, nato pa enkrat letno strukturo tudi prilagodite. Takrat se bo namreč tudi že nabrala zajetna vsota prihrankov – ti bodo imeli veliko večjo vrednost za končni uspeh vašega varčevanja. Glede na povprečje ter izračune bi morali točko preloma (ob 6-odstotni donosnosti) doseči okoli 12. leta. Točka preloma pomeni, da boste v enem letu na račun donosa prejeli več obresti, kot boste namenili sredstev za varčevanje.

Zato je priporočljivo, da nadaljujete z varčevanjem tako dolgo, kot si to lahko privoščite.

Standardni proces ustvarjanja bogastva

Zapomniti si morate: »Povprečen milijonar ni podedoval svojega premoženja ali obogatel s samo enim uspešnim poslom. Povprečen milijonar je večji del svojega življenja zapravil manj, kot je zaslužil, in je svojo prihodnost vedno načrtoval.« To, da borzni trgi služijo najpremožnejšim, ni res … trgi tudi niso igralnica, kjer se vam lahko nasmehne sreča in dobite glavni dobitek. Trgi služijo predvsem bolj optimalni alokaciji privarčevanih sredstev med podjetja, o katerih menite, da bodo v prihodnje uspešno poslovala in boste na račun tega nagrajeni.

Scroll to Top

Prijavite se na BREZPLAČNE novice

Prejmite tedenski pregled finančnih trgov na svoj email naslov