Za potrošnike inflacija pomeni višje stroške in s časovnim zamikom tudi višje plače. Za vlagatelje s pravim pristopom pa inflacija pomeni višje prihranke, namenjene udobni starosti. Za tiste, ki boste še naprej vztrajali pri bančnih depozitih pa to pomeni le izguba realne vrednosti vaših prihrankov.
Inflacijo bi lahko definirali kot trajno naraščanje cen dobrin in storitev. V daljšem časovnem obdobju inflacija niža vrednost nacionalne valute. Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na inflacijo, in veliko vzrokov za njen nastanek. V ekonomiji je inflacija kvantitativna spremenljivka in meri hitrost naraščanja povprečne cene vnaprej določene košarice dobrin v izbranem časovnem obdobju.
Monetarna ustanova, kot je na primer centralna banka, bo storila vse, da bo hitrost naraščanja cen ostala znotraj sprejemljivih okvirov. Ekonomski modeli kažejo, da je inflacija lahko koristna, ker le-ta spodbuja potrošnjo in s tem blagodejno vpliva na gospodarstvo. Večina ljudi ima ob omembi inflacije negativno konotacijo. Inflacija pa ima lahko tudi pozitivno stran, če gledamo skozi oči vlagatelja. Dejstvo je, da je za to treba ustrezno prilagoditi strukturo naložb.
Je vaša struktura naložb prilagojena višji inflaciji?
V kolikor ste do sedaj stavili na tehnološke delnice in na delnice drugih hitrorastočih (in nadpovprečno zadolženih) podjetij, je sedaj čas za premislek in vprašanje »Ali je morda čas za umik v druge naložbe?« Obdobja povišane inflacije in posledične rasti obrestnih mer veliko bolj zarežejo v bodoče dobičke podjetij, na podlagi katerih se vlagatelji odločajo za nakup delnic. Bolj zadolžena podjetja so s tem še bolj na udaru, saj morebitno dražje zadolževanje in odplačevanje obstoječih dolgov pusti manj prostora za investiranje v razvoj.
Katere naložbe izbrati v obdobju višje inflacije? Tradicionalno so najboljše naložbe za to obdobje surovine, predvsem nafta. Obdobje povišane inflacije navadno zaznamuje tudi krepitev proizvodnih aktivnosti. Višji stroški proizvodnje in povišano povpraševanje po surovinah (nafta je namreč pomemben del skoraj vsake proizvodnje) vedno vpliva na rast cen. Vsa tri največja obdobja visoke inflacije (po obeh svetovnih vojnah ter sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja) so zaznamovala nadpovprečno rast cen nafte. Kot dobre naložbe so se izkazale tudi delnice podjetij, katerih poslovanje ni bilo prizadeto zaradi višjih cen nafte. Praktičen primer: hrano in zdravila bomo potrebovali tudi takrat, ko bodo cene dobrin višje. Kot najboljšo varovalko pred višjo inflacijo pa vlagatelji zgodovinsko uporabljajo realne naložbe, tj. tiste, ki so stvarne, jih lahko vidimo ali pa jih kako drugače uporabljamo. Lahko gre za umetnine ali druge zbirateljske predmete, zlato, kmetijska zemljišča in seveda nepremičnine. Gre za naložbe, ki jih lahko posedujemo dlje časa, saj jim vrednost skozi čas narašča.
Po nepremičninah na vrsti investicijski skladi in delnice
Ravno nepremičnine so tisti naložbeni razred, ki v zadnjih letih dobiva veljavo in postaja (ob delnicah, obveznicah in denarju) četrti osnovni naložbeni razred, ki mora biti umeščen v vsak naložbeni portfelj. Kot kažejo raziskave tako v ZDA kot v Evropi, so nepremičnine trenutno eden izmed najbolj priljubljenih naložbenih razredov. Vendar rast, ki smo ji bili priča v zadnjih letih je že spodbudila razprave o tem, ali smo že dosegli vrhunec pri cenah nepremičnin in zadnji podatki ter politika pomembnejših centralnih bank kažejo, da je morda temu res tako.
V drugi točki vlagatelji posegajo po bolj dinamičnih naložbah, kot so investicijski skladi ali pa direkten nakup delnic. Za tiste, ki imajo dovolj znanja in časa, je direkten nakup delnic resda cenejša opcija, zahteva pa več časa in vložene energije, da bi bili deležni ugodnega razpleta. Za veliko večino prebivalstva je zato bolj priporočljivo se posluževati naložb v standardne vzajemne sklade.
Prednost tovrstne investicije je v strokovnem upravljanju vloženih sredstev, likvidnosti sredstev, fleksibilnosti in še vedno dovolj nizkih stroškov, ki to opcijo naredijo za eno od najbolj privlačnih za povprečnega vlagatelja. Vzajemni skladi v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti omogočajo vlagateljem, da lahko z nizkimi zneski vstopajo na svetovne kapitalske trge in izkoristijo njihove prednosti. Vzajemni skladi nudijo vlagateljem visoko stopnjo razpršenost naložb in profesionalno upravljanje, kar vlagatelju zagotavljata večjo varnost, katero bi težko dosegli s kupovanjem posameznih vrednostnih papirjev. Preprostost vstopa in prihranek časa pri samostojnem zbiranju in obdelovanju podatkov o izdajateljih delnic je zamudno, zato upravljavci vzajemnih skladov to počnejo namesto vas. Prav tako je premoženje vlagateljev skoraj popolno likvidno, saj so enote vzajemnih skladov lahko kupljene in prodane v vsakem trenutku.
Vzajemni skladi so namenjeni predvsem investitorjem, ki želijo razpoložljiva denarna sredstva investirati v nakup delnic delniških družb in drugih vrednostnih papirjev, vendar nimajo dovolj znanja ali časa, da bi to izvedli neposredno. Zato investiranje denarnih sredstev zaupajo upravljavcu vzajemnega sklada, ki z razpršenostjo naložb skrbi tudi za varnost naložb.
Sektorsko investiranje vas lahko postavi v prednost
Ko se odločate za prilagoditev naložbenega portfelja, se vsakič pojavi vprašanje: “Katere sektorje dodati in katere umakniti?”. Da bi vam pomagali, vam bomo predstavili diagram, ki za vsako fazo gospodarskega cikla izpostavlja sektorje, ki se tradicionalno najbolje izkažejo. Sektorsko investiranje je eden izmed načinov dolgoročnega investiranja. Donosi nikakor niso zagotovljeni, a vas lahko ta strategija v delu portfelja, namenjenemu tovrstnim naložbam, postavi v prednost, še preden se trendi na trgih obrnejo v nasprotno smer.
Ekonomisti gospodarski cikel vedno delijo na štiri dele: rast, vrhunec, recesija in okrevanje. Borzni trgi pa odražajo dogajanje v gospodarstvu in določeni sektorji se v posameznih delih cikla izkažejo bolje od ostalih.
Vsi bi radi vnaprej vedeli, v kateri fazi se nahajamo in kaj bo v prihodnje najbolj raslo. A če bi to vedeli, verjetno ne bi brali tega prispevka in tudi jaz se verjetno ne bi ukvarjal s pisanjem tega prispevka in analiziranjem posameznih naložb. Torej, če se niste pripravljeni izpostaviti tveganju, tudi investiranje za vas ni primerno. Na trgu vedno obstajajo zajamčeni produkti, kot so depoziti, a se boste morali sprijazniti s tem, da bo realna vrednost vaših prihrankov padala. Že danes lahko vidimo, da obrestne mere na depozite ne dosegajo stopnje inflacije oz. je trenuten razkorak več kot 6 odstotkov. Tako v praksi banki posodite sredstva, se odpoveste likvidnosti, po preteku enega leta pa lahko s tem denarjem kupite manj dobrin, kot danes.
Kako sestaviti za vas primeren naložbeni portfelj?
Sestava primernega portfelja oz. razmerja med posameznimi vzajemnimi skladi ni tako enostavni proces in je odvisen od več dejavnikov. Kakšna je vaša sprejemljiva stopnja tveganja, ročnost, cilji in veliko drugih. V zadnjem času pa so vedno bolj aktualne tudi alternativne naložbe. Poenostavljeno, gre za naložbe, ki niso delnice, obveznice ali denar. Zapomniti pa si morate glavno pravilo: ne sprašujte se kam gre trg ampak kdaj boste potrebovali sredstva in skladno s tem tudi investirajte. Bolj je oddaljen konec varčevanja, več sredstev lahko investirate v bolj tvegane naložbe. In obratno. Ne pozabite tudi dejstva, da so padci na delniških trgih pozitivni za dolgoročne vlagatelje, ki te padce izkoristijo za poceni nakupe.
Nenazadnje pa: Ne poslušajte tistih, ki vam obljubljajo rast v prihodnjih 3 mesecih – kratkoročnega dogajanja ne more predvideti nihče na svetu!
