Tak odgovor je v zadnjem času med ljudmi zelo pogost. Deloma imate prav – pred nami je recesija. Natančneje, v recesiji se že nahajamo, le da tega še nismo potrdili skozi uradne podatke. Ne pozabite, borze niso avtonomen organizem, ki razmišlja po svoje in ima lastno voljo. Borzni trgi so najboljši približek kazalca dogajanja v gospodarstvu v realnem času. Glavni udeleženci na borzah so isti ljudje, ki jih videvate v trgovinah in če vidite paniko v trgovinah, se pojavi panika tudi na borzi. Ti isti ljudje plačujejo za storitve, gradijo nepremičnine itd. Torej, borza pokaže stanje, ki v tem trenutku vlada v gospodarstvu. Podatki, ki jih prejmemo v obliki kazalcev iz strani statističnih uradov pa nam prikažejo sliko za 3 do 6 mesecev nazaj.
Na podlagi modelov in lastnih pričakovanj lahko trdimo, da je pred nami zahtevno obdobje. Čeprav, kot sem že zapisal, se nahajamo v recesiji, in da je pred nami okrevanje, bodo posledice trenutnega stanja vidne še nekaj časa. Tudi val odpuščanj se še niti ni dobro začel. Lahko pa rečemo, da so podjetja večinoma že pripravljena na najhujše, saj kriza ne bo nepričakovana. Navkljub temu ostaja veliko neznank, ki so glavno gonilo negotovosti tudi na delniških trgih.
Kaj pa okolje za investicije? Pomembnejši svetovni indeksi so v letu 2022 izgubili okoli 20 odstotkov vrednosti, v kolikor gledamo v lokalnih valutah. Evrski vlagatelji smo te padce sicer občutili manj od ostalih, saj je skupna evropska valuta v letu 2022 izgubljala vrednost napram pomembnejšim svetovnim valutam. Težko je reči, da smo s padci že zaključili – pri tem smo smo neenotni tudi analitiki. Vendar glede na lastnosti tokratne krize, pri kateri pomembno vlogo odigrajo tudi zunanji dejavniki, kot je vojna v Ukrajini ter pandemija na Kitajskem, smo v veliki prednosti. Predstavljajte si, da smo v prvem četrtletju leta 2009, saj se tako iz gospodarskega, kot tudi iz borznega vidika, nahajamo v podobni situaciji. Realno je situacija še bolj ugodna za investiranje, ker pri zunanjem šoku niso potrebne sistemske prilagoditve in je hitrost odboja po navadi višja.
Če povzamemo: prihodnji kratkoročni padci niso izključeni, tudi poslabšanje gospodarske klime. So pa ravno taka obdobja primerna za vstop dolgoročnih investitorjev.
Predstavljate si, da se nahajamo v mesecu januarju leta 2009 pri vrednosti indeksa S&P 500 pri 930 točkah. Bi takrat investirali, če bi vnaprej vedeli, da bo indeks dno videl le tri mesece pozneje okoli 20 odstotkov nižje? Kaj pa, če bi se soočili z dilemo, da do padca ne primer in bi zamudili rast, ki je sledila? Nenazadnje se 13 let zatem nahajamo 400% višje.
