V kolikor ste stari 50 let in nimate še nič privarčevanega, ste na slabšem izhodišču kot nekdo, ki je star 20 ali 30 let, a imate pred seboj še dovolj časa, da popravite napake. Drži tudi, da boste za dosego istega cilja morali na mesec dajati na stran več kot nekdo mlajši, pri razpršitvi sredstev pa veliko bolj paziti, saj vas morebitni padci v zadnjem obdobju varčevanja lahko veliko bolj prizadenejo. Kljub temu menim, da se morate pri periodičnem varčevanju odločiti za delniške sklade.
Na daljši rok so namreč delniški skladi (ali delnice) donosnejši od drugih naložbenih razredov, morebitna višja nihanja pa postanejo skoraj neopazna. Še bolje, negativni donosi na začetku varčevalne poti zaradi metode povprečnega stroška močno izboljšajo končni rezultat. Če imate pred sabo še vsaj 10 let varčevanja, so padci v prvi tretjini obdobja priporočljivi, ne glede na to, kako čudno se to sliši. Tako lahko trenutno obdobje, ko je za nami skoraj desetletje rasti na trgih, dodatno izkoristite. Čeprav je to početje s psihološkega vidika zelo zahtevno, lahko poskusite še povečati mesečni vložek v negativnih obdobjih, v pozitivnih pa sledite vnaprej začrtanemu cilju. Tako boste izkoristili metodo povprečnega stroška. Do nakupov posameznih naložb boste prihajali po nižjih cenah oz. si boste povprečno nakupno ceno tako znižali in tudi sami vplivali na verjetnost pozitivnega končnega razpleta.
Če so padci za dolgoročne varčevalce v prvi tretjini varčevanja priporočljivi, se morate tem izogniti v zadnji tretjini. Varčevanje naj bo sestavljeno tako, da boste v prvi tretjini obdobja akumulirali premoženje, v drugi se ukvarjali z maksimizacijo donosov, v zadnji pa se pomikali proti vedno bolj varni strukturi, da vas tudi morebitna kriza ne bi prizadela.
To pomeni, da si, če imate pred seboj še 15 let varčevanja, v prvih petih letih privoščite več tveganja, od 5. do 10. leta se postopoma pomikajte proti varnejšim in manj nihajnim naložbam, od 10. leta dalje pa se postopoma premikajte proti najvarnejšim oblikam naložb. Portfelj v vmesnem času dograjujte z občasnimi enkratnimi vložki. Pazite le na strategijo, saj če je pri periodičnih varčevanjih priporočljivo več tvegati, morate pri enkratnih vložkih ubrati nasprotno strategijo in delati bolj na varnosti kot na donosih.
Niste edini, ki do 50. leta še nimate nič privarčevanega za starost. Po zadnjih podatkih več kot 40 odstotkov Slovencev še ne varčuje za pokojnino, v ZDA in Veliki Britaniji je takih okoli 30 odstotkov ljudi. Ta problem čedalje pogosteje izpostavljamo tako mi kot drugi strokovnjaki in v zadnjih letih je bilo veliko narejenega za izpostavitev tega problema v javnosti.