Številni vlagatelji se sprašujejo, kam investirati prosta sredstva v obdobju višje inflacije in ničelnih obrestnih mer na bankah.
Odgovor ni enostaven, saj je veliko odvisnega od več dejavnikov, kot so nagnjenost k tveganju, potreba po likvidnosti, ročnost itd. Tokrat se za spremembo ne bomo posvečali podrobnostim ampak le možnim naložbam. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da velika večina ljudi najprej investira v nepremičnine ter naložbe, tesno povezane z nepremičninskim trgom. Ta segment bi ocenil kot zelo primernega za tiste, ki v obdobjih višje inflacije iščejo stabilne naložbe, ki ohranjajo vrednost in prinesejo še kakšno odstotno točko donosnosti nad inflacijo. Vendar bi ocenil, da je pravi trenutek za investiranje v nepremičnine že mimo. Sedaj je za ljubitelje nepremičnin bolj smotrno čakanje na obrat trga ali pa iskanje še podcenjenih trgov.
Verjetno ne nameravate vseh svojih prihrankov pustiti v nepremičninskih naložbah, ali zaradi razpršitve ali pa zaradi tega ker gre za nizko likvidno naložbo, ki zahteva višji začetni vložek. Podobno razmišljajo tudi ostali vlagatelji, ki v drugi točki posegajo po bolj dinamičnih naložbah, kot so investicijski skladi ali pa direkten nakup delnic. Za tiste, ki imajo dovolj znanja in časa, je direkten nakup delnic resda cenejša opcija, zahteva pa več časa in vložene energije, da bi bili deležni ugodnega razpleta. Za veliko večino prebivalstva se je zato bolj priporočljivo posluževati naložb v standardne vzajemne sklade.
Prednost tovrstne investicije je v strokovnem upravljanju vloženih sredstev, likvidnosti sredstev, fleksibilnosti in še vedno dovolj nizkih stroškov, ki to opcijo naredijo za eno od najbolj privlačnih za povprečnega vlagatelja. Vzajemni skladi v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti omogočajo vlagateljem, da lahko z nizkimi zneski vstopajo na svetovne kapitalske trge in izkoristijo njihove prednosti. Vzajemni skladi nudijo vlagateljem visoko stopnjo razpršenost naložb in profesionalno upravljanje, kar vlagatelju zagotavljata večjo varnost, katero bi težko dosegli s kupovanjem posameznih vrednostnih papirjev. Preprostost vstopa in prihranek časa pri samostojnem zbiranju in obdelovanju podatkov o izdajateljih delnic je zamudno, zato upravljavci vzajemnih skladov to počnejo namesto vas. Prav tako je premoženje vlagateljev skoraj popolno likvidno, saj so enote vzajemnih skladov lahko kupljene in prodane v vsakem trenutku.
Vzajemni skladi so namenjeni predvsem investitorjem, ki želijo razpoložljiva denarna sredstva investirati v nakup delnic delniških družb in drugih vrednostnih papirjev, vendar nimajo dovolj znanja ali časa, da bi to izvedli neposredno. Zato investiranje denarnih sredstev zaupajo upravljavcu vzajemnega sklada, ki z razpršenostjo naložb skrbi tudi za varnost naložb.
Skladi za obdobje višje inflacije
Trgi v tem trenutku ne tehtajo več med verjetnostjo le prehodno visoke stopnje inflacije in dolgotrajne visoke inflacije, saj je postalo očitno, da smo priča drugemu scenariju. V prvem primeru dogajanje ne bi imelo opaznejšega dolgotrajnega vpliva na trge in bi bila verjetnost nadaljevanja stabilne rasti ter prevlada sektorjev, kot sta tehnologija in telekomunikacije, zelo visoka. Dogajanje na trgih in v realnem gospodarstvu pa nam kaže, da smo tako vlagatelji, kot tudi predstavniki pomembnejših centralnih bank prepričani, da bomo priča daljšemu obdobju zelo visoke stopnje inflacije. V tem scenariju bomo priča hitremu zaostrovanju monetarne politike in hitrejše ukinitve spodbud, kar bi nedvomno vplivalo tudi na delniške trge. Še najbolj na udaru bi bila najbolj zadolžena podjetja, katerih trenutna vrednotenja odražajo prihodnje rezultate, torej predvsem tehnološka podjetja. V prednosti pa bi bila podjetja iz nekaterih cikličnih panog. Izpostaviti velja predvsem energente, surovine, finance in tudi farmacijo.
Pri investiranju imate vlagatelji na voljo tako sklade domačih družb za upravljanje (DZU), kot tudi številnih tujih. Osebno imam rajši sklade domačih DZU, saj so ti del t.i. krovnih skladov, pri čemer lahko vlagatelji prosto, neobdavčeno in največkrat brez stroškov prehajate med posameznimi skladi. To pomeni precejšnjo fleksibilnost in tudi dodatno varnost, saj se lahko v primeru negotovosti umaknete v denarni ali pa varni obvezniški sklad.
Sestava primernega portfelja oz. razmerja med posameznimi vzajemnimi skladi ni tako enostavni proces in je odvisen od več dejavnikov. Kakšna je vaša sprejemljiva stopnja tveganja, ročnost, cilji in veliko drugih. V zadnjem času pa so vedno bolj aktualne tudi alternativne naložbe. Poenostavljeno, gre za naložbe, ki niso delnice, obveznice ali denar. Zapomniti pa si morate glavno pravilo: ne sprašujte se kam gre trg ampak kdaj boste potrebovali sredstva in skladno s tem tudi investirajte. Bolj je oddaljen konec varčevanja, več sredstev lahko investirate v bolj tvegane naložbe. In obratno. Ne pozabite tudi dejstva, da so padci na delniških trgih pozitivni za dolgoročne vlagatelje, ki te padce izkoristijo za poceni nakupe.
Nenazadnje pa: ne poslušajte tistih, ki vam obljubljajo rast v prihodnjih 3 mesecih – kratkoročnega dogajanja ne more predvideti nihče na svetu!