Raziskave razkrivajo slabo finančno izobraženost Slovencev. Pretirano konservativni varčevalci in hkrati vlagatelji, izpostavljeni previsokim tveganjem, redko poiščemo strokovno pomoč pri upravljanju osebnih financ.
Izkušeni vlagatelji poznajo pravilo, ki pravi, da se je treba za uspešno vodenje naložb od teh čustveno distancirati, saj pretirana čustvena vpletenost pogosto vodi v iracionalne odločitve. Pravilo pravi, da bo vaše naložbe bolje upravljala strokovno usposobljena oseba, ki razpolaga z znanjem, časom in potrebnimi informacijami. Naložbeni strokovnjaki se čustveno ne vežejo na vaše premoženje in tudi zaradi tega lahko premoženje upravljajo bolj uspešno.
Vendar pa mora biti vlagatelj pripravljen povsem zaupati strokovnjaku, ki mu svetuje pri vodenju naložbenega portfelja. Laični vlagatelji v večini primerov nimajo dovolj znanja, časa ali razpoložljivih informacij, da bi lahko v časih visokih nihanj trgov lastno premoženje upravljali tako uspešno, kot to lahko pričakujejo od strokovno usposobljenih naložbenih svetovalcev.
Zadnja finančna kriza je pogosto označena kot kriza zaupanja, in ta kriza je nezaupanje v finančni sistem še poglobila. Zato je mnogim vlagateljem zaupati strokovnjaku še toliko težje, v dani situaciji pa še toliko bolj pomembno. Zakaj se vlagatelji ne odločijo za strokovno pomoč pri tako pomembni stvari, kot je vodenje naložb ali finančnega premoženja? Ob upoštevanju dejstva, da gre v večini primerov za brezplačno storitev, ki lahko bistveno izboljša premoženjsko stanje posameznika, je vprašanje na mestu. Večina laičnih vlagateljev je v letu 2020, ko so delniški trgi uprizorili eno največjih rasti v zgodovini, zamudila izjemno priložnost. Namesto da bi v tem obdobju na trg vstopala z novim kapitalom, je obstoječe naložbe prodajala in povečevala izgube.
Obeti kažejo, da potencial nadpovprečnih donosov ostaja, a bo za njihovo doseganje potrebnega več časa, predvsem pa znanja in ustreznih informacij. Zato strokovna pomoč pri vodenju naložb postaja vse bolj zaželena, zaupanje med vlagatelji in naložbenimi svetovalci pa pomemben dejavnik za uspešno upravljanje finančnega premoženja.
Skoraj vsak drugi Slovenec ni naredil ničesar za lastno pokojnino
Izsledki raziskave iz leta 2012, ki jo je po naročilu Raiffeisen Capital Management izvedla družba GfK Slovenija, kažejo, da je varčevanje za čas po upokojitvi za številne Slovence načeloma pomembna tema, vendar jih veliko, ko gre za konkretno individualno varčevanje, ob tem še vedno zmaja z glavo, saj doslej v tej smeri niso naredili še nobenih ustreznih korakov. Konkretno kar 43 % vprašanih Slovencev doslej ni naredilo ničesar, da bi si zagotovili finančno varno prihodnost po upokojitvi. “Izkazalo se je, da je doslej le okoli 6 % vseh Slovencev, ki so se odločili za tako ali drugačno obliko dodatnega varčevanja, za svoje individualno pokojninsko varčevanje izkoristilo priložnosti, ki jih ponujajo kapitalski trgi. To je bilo za nas jasno sporočilo, da se moramo še intenzivneje posvetiti informiranju in poudarjanju privlačnosti vlaganja v investicijske sklade kot dolgoročno obliko varčevanja,” so raziskavo takrat komentirali pri Raiffeisen Capital Management. Kljub temu je takrat kar 28 % vprašanih izjavilo, da dodatno pokojninsko varčevanje zanje ne pride v poštev. Petina zato, ker nima zadostnih finančnih sredstev, nadaljnja petina pa zato, ker ne verjame v redno in varno izplačevanje pokojnin. 18 % jih je menilo, da so za varčevanje za stara leta še premladi, 11 % pa ni videlo potrebe po aktivnem oblikovanju prihrankov za stara leta.
Pomanjkanje ustrezne finančne kulture in informiranosti se je v preteklih letih izkazalo kot dolgoročen problem pri uspešnem vodenju osebnih financ. Raziskave sicer kažejo, da Slovenci zelo radi varčujemo, vendar je delež denarja na bančnih računih bistveno višji kot v bolj razvitih zahodnih državah, kjer so sredstva bolj enakomerna razdeljena med bančne produkte, vzajemne sklade in naložbena življenjska zavarovanja. Slovenci le majhen del svojih razpoložljivih sredstev vlagajo na kapitalske trge prek vzajemnih skladov ali drugih naložbenih produktov. Poleg tega obstajajo precejšnja nesorazmerja pri vlaganju v vzajemne sklade, saj bistveno prevelik odstotek naložbenih portfeljev zavzemajo bolj tvegani delniški skladi.
Navedena nesorazmerja lahko na daljši rok bistveno prizadenejo premoženjsko stanje posameznika, zato je smotrno poiskati strokovno pomoč pri vodenju osebnega premoženja. Le tako se bo izboljšala finančna kultura, ki bo obsegala ustrezno razmerje med varčevalnimi in naložbenimi dejavniki. Prvi pogoj za takšen premik pa je vzpostavitev zaupanja med vlagateljem in osebnim svetovalcem.
Način varčevanja primerljiv z manj razvitimi državami
Brez preskoka v miselnosti bomo težko izkoristili priložnosti in bomo ostali v sivem povprečju. Z nestrokovnimi pristopi na kapitalskih trgih bomo v dobri veri še naprej delali v lastno škodo. Treba je poudariti, da brez pisnega pooblastila finančni ali naložbeni svetovalec ne more izvrševati sprememb obstoječega stanja. Strah, da bi nekdo brez vašega vedenja in brez vašega soglasja upravljal vaše finančno premoženje, je torej povsem neupravičen.
Po podatkih Eurostata se slovenska gospodinjstva po varčevalnih navadah uvrščajo v sam svetovni vrh. Slovenska gospodinjstva za varčevanje namreč namenijo okoli 15 odstotkov razpoložljivih dohodkov. Vendar pa so glede na način varčevanja slovenska gospodinjstva veliko bolj primerljiva z manj razvitimi državami, saj v Sloveniji kot najbolj razširjena oblika varčevanja še vedno prevladujejo depoziti. Medtem ko v bolj razvitih državah, v bistveno bolj uravnoteženih razmerjih ljudje varčujejo tako na banki kot v vzajemnih skladih in naložbenih zavarovanjih.
Po raziskavi Allianz-a razpolagamo z dovolj velikim premoženjem za lagodno življenje. Prav tako sodimo v sam vrh po varčevalnih navadah. Manjka nam še bolj uravnotežen pristop do naložb, kjer bomo izpostavljeni bistveno nižjemu tveganju. Manko naložbene izobrazbe lahko najlažje odpravimo oziroma premostimo tako, da poiščemo strokovni nasvet pri vodenju lastnih naložb. Za to pa je potrebno zaupanje.
Koliko sredstev potrebujete?
“Mnogi so mnenja, da potrebujejo več sto tisoč evrov visok portfelj, preden lahko poiščejo finančnega svetovalca. Resnica je daleč od tega. Iz primerov opažamo, da so ravno tisti, ki si še niso ustvarili ‘zajetnega kupčka denarja’ tisti, ki najbolj potrebujejo pomoč.
Velika večina ljudi, ki še nima svojega finančnega svetovalca, letno plačuje previsoke zneske storitev, za katere niti ne vedo, zakaj jih imajo. Velika večina tudi drago plačuje razna zavarovanja in naložbe, za katere se na koncu izkaže, da to niso. Prihranek je lahko velik. Tudi če stroške na mesečni ravni znižate samo za 50 evrov, to na 30-letni ravni in pri 5-odstotni letni donosnosti znaša dobrih 40 tisoč evrov. To predstavlja znesek, ki ga ne gre zanemariti. Prihranek je v veliko primerih še višji.
Zapomniti si morate eno dejstvo: povprečen milijonar ni podedoval svojega premoženja ali obogatel z samo enim uspešnim poslom. Povprečen milijonar je večji del svojega življenja zapravil manj kot je zaslužil in je vedno delal načrte za svojo prihodnost.
Finančno svetovanje ni namenjeno le najbolj premožnim, temveč vsakemu, ki mu je mar za svoje finance in ki bi rad poskrbel za svojo prihodnost.
