Prispevek je četrti in zadnji del serije, v kateri se bomo dotaknili varčevanja ter nasvetov, ki se jih splača držati, v kolikor si želite zagotoviti finančno svobodo. Varčevanje je dolgoročen proces, zato mora tudi pristop k varčevanju biti dolgoročen in se po potrebi prilagajati.
- Del: Prednosti periodičnega varčevanja
- Del: Kako pravilno varčevati
- Del: Pravilo desetih odstotkov ni več primerno
- Del: Vpliv inflacije
Se še spomnite, koliko je stala skodelica kave pred 15 leti? Ali koliko ste plačali za vstopnico za ogled filma v kinu? Vse to danes stane veliko več, tudi zaradi inflacije. Inflacija je povprečna rast cen za dobrine in storitve, ki se izraža v odstotkih na letni ravni.
Za ponazoritev dolgoročnega učinka inflacije poglejmo preprost primer: med drugo svetovno vojno, gledano z današnjega vidika, ste za 15 centov lahko kupili hlebec kruha, nov avtomobil za manj kot tisoč evrov in povprečno hišo za okoli 5000 evrov. Danes bi za vse navedeno plačali precej več. Inflacija vpliva tudi na kupno moč denarja, zato je pomembno razumeti inflacijo in nadzorovati njen učinek na naše prihranke.
Zakaj je inflacija tako pomembna?
Recimo, da imate na varčevalnem računu, ki vam prinaša odstotek na leto, naloženih sto evrov. Po preteku enega leta boste imeli na računu 101 evro, inflacija pa bo v istem obdobju znašala dva odstotka. Torej bi morali imeti na računu 102 evra že zato, da bi izničili učinek inflacije. A ker boste na računu imeli le 101 evro, boste realno izgubili del kupne moči. Če vaši prihranki ne rastejo podobno hitro, kot višina inflacije, boste dolgoročno na istem, kot če bi izgubljali denar.
Poglejmo še z drugega vidika. Če ste upokojenec, čigar življenjski standard je odvisen od prihrankov, ki ste jih ustvarjali vse življenje, tega standarda ne boste mogli neskončno vzdrževati, če se kupna moč teh prihrankov zaradi inflacije zniža. Življenjski stroški, poleg cen dobrin in storitev, se prav tako skozi čas zvišujejo. Kaj pa če varčujete za otrokov študij ali nepremičnino, o kateri ste sanjali zadnjih deset let? Zadnje, kar si želite, je to, da po koncu varčevanja ugotovite, da zaradi sprememb cen nimate dovolj sredstev, čeprav ste do potankosti upoštevali varčevalni načrt, ki ste si ga zastavili.
Inflacija pride takrat, ko povpraševanje po dobrinah in storitvah v gospodarstvu narašča. S povečevanjem količine denarja v obtoku se bo verjetno povečevalo tudi povpraševanje pri potrošnikih po posameznih dobrinah. Večje povpraševanje pomeni večji pritisk na cene, saj bodo trgovci zviševali cene sorazmerno temu, koliko ljudi je pripravljenih plačati določeno višino denarja za posamezno dobrino. Drugi vpliv na višino inflacije pa najdemo v stroških proizvodnje. če se cena dobrine ali storitve, ključne pri proizvodnji določenega izdelka zviša, se bo zvišala tudi cena končnega proizvoda, saj proizvajalci ne želijo poslovati z izgubo, strošek pa se prenese na končnega kupca.
Kot sem zapisal, morate paziti, da višina vaših prihrankov raste vsaj sorazmerno z višino inflacije. V nasprotnem se morate sprijazniti s tem, da bo kupna moč vaših privarčevanih sredstev skozi čas padala. Da bi se izognili temu scenariju, upoštevajte nasvete finančnih strokovnjakov.
Če vaši prihranki ne rastejo podobno hitro, kot višina inflacije, boste dolgoročno na istem, kot če bi izgubljali denar.
Zaključni nagovor
Vsepovsod nas bombardirajo s tem, da moramo varčevati, saj bomo v nasprotnem primeru brez denarja. Čeprav vse to v večji meri drži, je številne ljudi zaradi intenzivnosti tovrstnih objav in agresivnega pristopa, ravno to odvrnilo od tega, da se odločijo za varčevanje. Naivno je pričakovati, da bodo za nas poskrbeli drugi. Še bolj naivno je pričakovati, da bo za nas poskrbela država. Drži, neko obliko pokojnine bomo prejemali vsi. Vprašajte pa se, če bo to dovolj za spodobno življenje. Ali pa se vprašajte, če bi radi v pokoju razmišljali o preživetju ali o tem, kje boste tokrat izkoristili svoj prosti čas in kam boste odpotovali.
Torej, kot že večkrat prej zapisano, varčujte, varčujte, varčujte!