Če smo mislili, da sta bili leti 2020 in 2021 nenavadni, nam je leto 2022 dokazalo, da je lahko presenečenj še več. Zahtevno leto je bilo tudi za vlagatelje na delniških trgih. Trgi so najvišjo vrednost dosegli na prvi trgovalni dan leta in se tekom leta le-tej niso več približali. Iz trgov je bilo “izbrisanih” več tisoč milijard, investiranih v delnicah, obveznicah, surovinah in tekom propada nekaj kripto imperijev. Leto 2022 bi lahko zato označili kot enega bolj zahtevnih do sedaj.
V kolikor uspešnost trgov merimo s splošno sprejetim ameriškim indeksom S&P 500, je za nami najslabše leto po letu 2008. To pa je lahko tudi pozitivno, v kolikor na podlagi tega podatka merimo potencial, ki ga imajo trgi v letu 2023. Lansko leto nam je pokazalo, da čeprav trgi po navadi rastejo, rast ni nikoli linearna. Po podatkih, ki so nam na voljo, smo bili do sedaj le dvakrat priča dvema zaporednima letoma negativnih donosov, leta 1973 ter leta 2000. V kar 80 odstotkih primerov pa je negativnemu letu sledilo pozitivno leto s povprečno rastjo v višini 15 odstotkov.
Napeto od začetka do konca
Drama se je začela takoj, ko je postalo jasno, da COVID ne bo znova zaprl svetovnega gospodarstva in da je najvplivnejša centralna banka na svetu, ameriška centralna banka Federal Reserve, resno nameravala zvišati obrestne mere. Fed je v 2022 zvišal ključno obrestno mero za osupljivih 400 bazičnih točk, Evropska centralna banka (ECB) pa za rekordnih 250 bazičnih točk, čeprav je lani ob tem času dejala, da je malo verjetno, da bomo videli višje dvige.
Prvi trgovalni dan lanskega leta je izgledal čisto povprečno za takratno obdobje. Indeks S&P 500 je zabeležil nov rekord, Tesla je zrasla za 13,5 odstotka in se približala svoji najvišji vrednosti, vlagatelji pa so se veselili bogastva in niso pričakovali, da bi se lahko tako lepo obdobje kdaj končalo. Izkazalo pa se je, da je bil prvi trgovalni dan leta zadnji dan “borznega bika”. V svetovnem merilu so delniški trgi v nadaljevanju leta izgubili okoli 14 tisoč milijard evrov. Po svetu smo bili priča skuapj skoraj 300 dvigom ključne obrestne mere, ob tem smo tudi trikrat doživeli odboj, ki je presegel 10 odstotkov.
Med borznimi indeksi se je v ZDA najbolje odrezal Dow Jones, ki je izgubil 8,8 odstotkov. S&P 500 je padel za 19,4 odstotkov in je več kot 20 odstotkov pod rekordno visoko vrednostjo, medtem ko je tehnološki Nasdaq padel za 33,1 odstotkov. Ravno tehnološka podjetja so bila v lanskem letu, zaradi visoke zadolženosti ter visokih vrednotenj, najbolj na udaru. Skok obrestnih mer je tehnološkim velikanom odščipnil približno 3.600 milijard dolarjev. Facebook in Tesla sta izgubila več kot 60 odstotkov vrednosti, medtem ko sta Google in Amazon padla za 40 oziroma 50 odstotkov.
Negativnim gibanjem smo bili priča tudi na evropskih borzah, ki so zabeležile najslabše leto po letu 2018. Čeprav smo bili priča nižjim padcem, kot so jim bili priča vlagatelji v ZDA, to ne pomeni, da smo bili v boljšem položaju. Ključna razlika med trgi je predvsem v izhodiščnem položaju oz. rasti preteklih let ter hitrosti zategovanja pasu centralne banke. Poleg spopadanja z naraščajočimi stroški življenja smo se v Evropi skozi celo lansko leto soočali z vojno v Ukrajini. Kot posledica vojne in sankcij zoper Rusijo, so se skoraj da v celoti ustavile tudi dobave hrane in energije.
Vseevropski indeks Stoxx 600 je leto 2022 končal 12,76 odstotka nižje. Podobnih padcev so bile deležne tudi pomembnejše evropske borze; francoski CAC 40 je izgubil 9,5 odstotka, nemški DAX pa 12,5 odstotka. Padcem smo bili priča tudi na borzah bivše skupne države.
Kaj pričakovati od leta 2023?
Zategovanje monetarne politike centralnih bank, visoka inflacija, nadaljevanje vojne v Ukrajini, ustavitev dobavnih verig zaradi politike ničelnega Covida na Kitajskem ne napovedujejo nič dobrega za svetovno gospodarstvo. Kot kažejo podatki, se bo evropsko gospodarstvo najverjetneje v kratkem znašlo v recesiji, med tem ko je Združeno kraljestvo že v recesiji. V recesiji, čeprav v šibki, se bo najverjetneje znašlo tudi ameriško gospodarstvo. Posledično začetek leta ni najbolj privlačen za vlagatelje v delnice. Se pa lahko to že v kratkem spremeni. Delniški trgi imajo v tečaje delnic že vračunano recesijo in dvige obrestnih mer. Kar ostaja neznanka, so poslovni rezultati podjetij ter vzdržljivost dobavnih verig. Oba dejavnika bosta bolj jasna še pred koncem januarja.
Glede na raziskave so analitiki enotni, da bo leto 2023 zahtevno, vendar velika večina pričakuje, da bomo letos na trgih videli rast tečajev delnic. Po raziskavi CNBC Delivering Alpha kar 40 odstotkov vseh analitikov pričakuje rast tečajev delnic za med 6 in 10 odstotki, 20 odstotkov jih pričakuje rast v višini med 11 in 19 odstotki, 6 odstotkov analitikov pa pričakuje rast, višjo od 20 odstotkov.
