Teden na borznih trgih se je končal neenotno. Med tem, ko so razviti trgi beležili rahel padec, so trgi v razvoju v zadnjem tednu beležili rast. Med državami bivše skupne države pa se je najbolje odrezal slovenski indeks SBI TOP, ki je v zadnjem tednu pridobil 1,97 odstotka. Cene nafte pa so se zaradi odprtja Kitajske ter nadaljevanja napetosti na vzhodu Evrope zvišale za dodanih 5 odstotkov.
Zadnji teden je bil v znamenju centralnih bank, vojaškega spopada med Rusijo in Ukrajino ter odprtja kitajskega gospodarstva. Ne gre pa zanemariti tudi napovedi Svetovne banke, ki je znižala pričakovanja letošnje gospodarske rasti svetovnega gospodarstva iz 4,1 odstotka na 2,9 odstotka. Kot so povedali raziskovalci Svetovne banke, pričakujejo nižjo rast svetovnega gospodastva tudi v prihodnjih nekaj letih. To viša verjetnost pojava stagflacije. Skovanka med besedama inflacija in stagnacija opisuje gospodarsko stanje, ko ob visoki inflaciji in brezposelnosti gospodarska rast stagnira.
ECB v boju proti inflaciji napovedala prvo višanje obrestne mere v več kot desetletju
Novica dneva četrtkovega trgovalnega dne je bilo nedvomno zasedanje Evropske centralne banke (ECB). Svet ECB je sklenil, da bo obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti preko noči pri ECB, ki je trenutno pri minus 0,5 odstotka, na julijskem zasedanju zvišal za 0,25 odstotne točke. Temu bo septembra predvidoma sledilo še eno zvišanje, tako da bo obrestna mera prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja. Svet ECB je navedel, da je inflacija velik izziv za vse in da bo zagotovil, da se rast cen na srednji rok vrne v okvire srednjeročnega cilja centralne banke, ki je pri dveh odstotkih.
Analitiki centralne banke menijo, da bo inflacija ostala na visoki ravni še dolgo časa. Glede na marčno napoved je oceno letošnje inflacije dvignila za 1,7 odstotne točke na 6,8 odstotka, za prihodnje leto pa za 1,4 odstotne točke na 3,5 odstotka. V 2024 naj bi znašala 2,1 odstotka. Inflacija bo nad ciljem ECB do konca 2024 po pričakovanjih vztrajala tudi ob izključitvi cen energije in hrane.
Napoved letošnje rasti BDP v evrskem območju je banka glede na marec znižala za dodatnih 0,9 odstotne točke na 2,8 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,7 odstotne točke na 2,1 odstotka. Toliko naj bi dosegla tudi v 2024. Ruski napad na Ukrajino in njegove posledice zaradi visokih cen surovin in energije ter dodatno onemogočenih dobavnih poti bremenijo gospodarsko dejavnost v Evropi in svetu. Tako naj bi ostalo na kratek rok, v prihodnje pa so po mnenju sveta ECB zaradi pokoronske dinamike okrevanja izpolnjeni pogoji za okrepitev rasti, ko se bodo ta tveganja umirila. Svet ECB se je zato odločil, da jasno začrta pot nadaljnjih korakov za normalizacijo denarne politike, kot njeno zaostrovanje imenujejo v ECB.
Kitajska v odpiranje gospodarstva
V tem tednu je prišlo kar nekaj pozitivnih novic tudi iz Kitajske, saj so maja beležili dvomestno rast izvoza. Rast je krepko presegla pričakovanja analitikov in je posledica rahljanj ukrepov, povezanih z omejevanjem širjenja novega koronavirusa. Prav tako so beležili tudi rast uvoza. S tem se je nakazalo postopno reševanje ustavitve dobavnih verig, vendar visoko tveganje ostaja zaradi negotovosti, povezanih z visokimi cenami energentov in surovin ter nižjega povpraševanja, ki je posledica gospodarskega stanja v svetu in geopolitičnih napetosti.
Nafta s 5-odstotnim tedenskim skokom
Nafta je tudi v tem tednu nadaljevala z rastjo. Po mnenju analitikov JP Morgan, bi lahko cene nafte še v letošnjem letu presegle mejo 175 dolarjev za sodček. To bi pomenilo okoli 50-odstotno rast iz trenutnih 120 dolarjev. Od začetka leta so se cene črnega zlata sicer zvišale za nekoliko več kot 60 odstotkov.
Kombinacija nižje ponudbe, sankcij, povečanega povpraševanja ter visokih negotovosti bi lahko sprožili verižno reakcijo, pri kateri bi cene nafte v kratkem času ponovile parabolično rast, kot smo ji bili priča v letu 2008, ko so cene dosegle takrat rekordnih 147 dolarjev za sodček. Tokrat, kot pravijo analitiki, bi lahko cene poskočile tudi do 175 dolarjev za sodček.
| Vrednost 9.6.2022 | Tedenska sprememba | |
| Dow Jones IA | 32.272,79 | -2,93% |
| NASDAQ | 11.754,23 | -4,57% |
| S&P 500 | 4.017,82 | -3,81% |
| FTSE 100 | 7.476,21 | -0,75% |
| DAX | 14.198,80 | -2,37% |
| Nikkei 225 | 28.246,53 | 1,75% |
| Shanghai Composite | 3.238,95 | 1,36% |
| Crobex | 2.102,50 | 0,68% |
| Belex 15 | 830,51 | -0,54% |
| SBI TOP | 1.178,55 | 1,97% |
| MBI 10 | 5.993,30 | -1,88% |
| Nafta Brent | 122,88 | 5,02% |
| Zlato | 1.852,80 | -0,86% |
| Bitcoin EUR | 28.414,50 | 0,44% |
| Ethereum EUR | 1.690,59 | 0,13% |
Kam s prihranki?
Kakorkoli nenavadno se sliši, so delnice trenutno ena boljših izbir za vlagatelje. Trenutna negotovost ter stanje na trgu ponujata veliko priložnosti za najbolj pogumne vlagatelje. Nenazadnje dobički podjetij še vedno rastejo, inflacija je visoka, verjetno recesije v ZDA, ki velja za glavni kapitalski trg, je nizka (v EU na drugi strani visoka). Trenutno stanje kaže tudi na to, da so številni trgi in sektorji sedaj zaradi negotovosti med vlagatelji preprodani, kar pomeni, da je sedaj več potenciala za prihodnjo rast.
Med trgi, ki so primerni za investiranje velja predvsem izpostaviti ZDA, Kitajsko ter še posebej borzne trge bivše skupne države, ki so zaradi svoje nerazvitosti postali oaza sredi puščave, saj ob vioski dividendni donosnosti nudijo večjo stopnjo stabilnosti, kot preostali evropski borzni trgi. MEd sektorji pa velja izpostaviti predvsem defenzivne sektorje kot so farmacija, osnovne potrošne dobrine ter tudi surovine. Pri hitrejšem dvigu ključnih obrestnih mer centralnih bank ne gre spregledati niti finančnega sektorja.
Najboljša strategija za premagovanje stagflacije je čim daljša prisotnost na kapitalskih trgih. Ker obdobja stagflacije niso stalnica na trgih, je dolgoročno vlaganje najboljši način za premagovanje volatilnih časov. Ob tem pa lahko vmesne upade vrednosti izkoristite za »poceni« nakupe.
